Buerie biejjie gieries almetjh jih læhkoe Saemiej åålmegi biejjine!

Gieries bïskohpe, tjïelten åejvie, saemieh, Elgåen almetjh jih dijjieh mubpieh gieh daesnie.

Jïjnjh gyjhteles juhkoe mannem diekie Elgåese bööridh daen Saemiej åålmegi biejjien. Munnjien lea stoerre aavoe jih earoe åadtjodh daesnie daen biejjien årrodh. Bijjelen golme jaepieh edtjin vaasedh eannan nuepiem åadtjoejim diekie Elgåese båetedh. Edtjim maaje diekie goh Elgå-prosjeekte eelki, mohte dellie fahketji tjoeverim Aarportese vuelkedh. Mohte daesnie leam – jih munnjien dïhte luste.

Pedagogine manne aavodem Elgå-prosjeektem dan hijven lidie juhtiehtamme juhkoe buerie såalhtjese prosjeektem bïjre joe ålkoerijhkide jakseme. Politihkerine aaj aavodem beetneh-vierhtieh mejtie vadteme, dejstie gujhth maam hijven sjidtieh. Minngie-geatjan aaj aavodem, ovtetje åvtohkine båatsoe-burriej åvteste, gosse govlem maanah Elgåesne saemiestieh.
Geerjene leam juhkoe lidie Elgå-prosjeektem dan hijven juhtiehtamme – dïhte vuesehte gïelem maahta gorredidh åarjelsaemien åarjemes raedtesne. Prosjeekte sjïere lea dan åvteste eah leah barre saemien maanah, mohte 50% åålmegijstie Elgåesne laedtieh leah. Nimhtie buerebe sinsitniej kultuvrigujmie åahpenidie, guktie aaj nimhtie buerebe seamma dajvine ektine maehtiejidie årrodh. Destie aaj buerebe guarkajidie, båatsoe guhkiem aejhtemen nuelesne orreme jih båatsoe vijries dajvem daarpesje.

Hijven gosse 50 % saemien maanah jih 50 % laedtiej maanah. Ij dellie saemien kultuvre eevre gaarvenh. Govlem laedtiej maanah aaj maehtieh åarjelsaemien-gïelesne buarastehtedh jih laavlodh. Dïhte eevre seamma goh Maoriej luvnie New Zealaantesne goh debpene mïnnim. 10% åålmegijstie meehtin luhkie baakoeh maori-gïelesne jiehtedh. Daesnie jis 100 % laedtiej maanijstie gieh maehtieh maam joem åarjelsaemien-gïelesne jiehtedh.

Vaajtelem daate prosjeektem bueriebuktie juhtiehtidie jih aaj tjïelte baaja byjjehtimmie-jarngem tjåadtjodh. Ij dellie saemien kultuvre daebpene gaarvenh. Gosse manne naemhtie jeahtam, gie åajvaladtjigujmie ektine barkam, sïjhtijidie gihtjedh: Maam dijjieh darjoejidie?

Guktie guarkajidie, ij leah aelkie beetneh-vierhtieh gaskoe jaepien tjåadtjodh dåajvoehtidh. Mohte dåajvohtem mijjieh edtjijibie vuartasjidh guktie maehtiejibie beetneh-vierhtieh saemien ööhpehtæmman joekedidh. Mijjieh edtjijibie aaj tæjmoe-baalhkide saemien ööhpehtæmman vuartasjidh. Maahta sån skåvloeh mah åarjelsaemien-gïeline berkieh, daarpesjieh sjïere njoelkedassh. Åarjelsaemien gïele jih kultuvre sjïere tsiehkesne tjåadtjoeh, juhkoe gaarveneminie lea. Dellie eeremes daerpies – åajavaladtjh dovne – viehkiehtieh åarjelsaemien gïelem jih kultuvrem gorredidh jih evtiedidh.

Mov åvtehke, Tjïelti jih regijovni staate-raerie, åtna vihkeles saemien gïelem gorredidh jih evtiedidh. Manne leam daelie guhkiem soptsestamme jih edtjem saerniestidh staate-raaran maam leam daebpede govleme guktie åadtjoejibie vuartasjidh maam dam edtjijibie darjodh. Mijjieh sïjhtijibie aaj staate-raerine, Kristin Clemet gien dïedte daej aamhtesi gujmie barkedh, soptsestidh jih rååresjidh daen aamhtesen bïjre.
Minngie-geatjan sïjhtem Saemien staate-raereste, Erna Solbergeste heelsedh, gie lea aarebi daebpene mïnneme.