Rïhpestimmie CO2 Tekonoligijejarngeste Mongstadesne

Vyörtegs guessieh,
Nyjsenæjjah jïh kaarrh,
Buerie båeteme Nöörjese
buerie båeteme Mongstadese

Jïh buerie båeteme akten stoerre jïh vihkeles beajjan!

Daan biejjien veartenen stööremes jïh bööremes evtiedamme laboratrovrijumem rïhpestibie juktie karbovnerebpieldimmieteknologijem teestadidh.

Akte sjïere jarnge mij maahta joekehts gaassh jïh teknologijh teestadidh.

Akte sjïere teestejarnge  mij maahta aktem dejstie stööremes haestiemidie dåastodh mijjen baelien.

Sïjhtem aelkedh gijhtedh Gassnova, Statoil, Shell jïh Sasol.

Dijjieh ektesne daam jarngem buektiehtamme.

Dijjieh viehkiehtidie vihkeles maahtoem jïh daajroem vedtedh CO₂-giehpiedimmien bïjre.

Manne dijjem garmerdem ihke dijjieh lidie vaedtsiehtæjjah daennie sjïere barkosne.

Sïjhtem aaj gijhtedh Aker Solutions jïh Alstom dijjen dïedten åvteste daan haestije prosjektese.

Mongstad Teknologijejarnge akte gaajh åajvoeh prosjekte
Vihkeles.

Nöörjese jïh abpe veartenasse.

Veartene vielie energijem daarpesje juktie evtiedimmiem jïh ekonomeles sjïdtedimmiem sjugniedidh.
Juktie millijovnh giefiesvoeteste lutnjedh.

Seamma tïjjen, sjïdtedimmiegåetien gaasseluejhtemh verkebe verkebe lissehteminie.

Vielie energije sæjhta vielie luejhtemh vedtedh.

Mijjieh daarpesjibie sjïdtedimmiegåetiegaassen luejhtemem giehpiedidh.
Jïh mijjieh daarpesjibie energijedorjemassem lissiehtidh.

Seamma aejkien.

Mijjieh tjoerebe gaavnehtidh guktie maahta energijedaarpoem luejhtemegiehpiedimmien daarpose sjïehtedidh.

Akte tjoevtenje disse lea karbovnerebpieldimmieteknologije.

Jalhts stoerre skåårvemh   dorjesuvvieh orrestimmeles energijen bïjre jaepiej åvtese,

dle veartene sæjhta jåarhkedh daarpesjidh fossijle båeltemassem gellie jaepieh åvtese.

Jis mijjieh aktem monnehke energijefasseldimmiem gorredibie, dle mijjien aajnehke nuepie lea luejhtemem giehpiedidh tjïrreste, gaasseste jïh åljeste.

Daate dannasinie evtiedimmie karbovnerebpieldimmieteknologijeste  dan vihkeles.

Daate teknologije maahta deallahtidh mahte göökteluhkie prosenth dejstie luejhtemegiehpiedimmijste mah leah daerpies 2050.

Daate dannasinie Nöörje lea haestemem vaalteme daam bööremes evtiedamme teknologijem evtiedidh.

Nöörjen suksesse ålja- jïh gaasseindustrijine lea bïgkeme innovasjovnese jïh orresjugneden teknologijese.

Daelie mijjieh daam dååjrehtimmiem nåhtadibie daennie Mongstadesne
Aktene lïhke laavenjostosne mijjen gaskenasjovnale guejmiejgujmie.

Læjhkan – dagkerh tekonologeles raasth tsööpkedh lea dovres.
Geerve.
Men tjoerebe lyhkesidh.

Mijjieh daarpesjibie vielie dæjpeles haarjanimmiem karbovnerebpieldimmieteknologijen bïjre.

Maaksoeh tjuerieh våålese båetedh.
Jïh doh vaahrah tjuerieh guarkeme sjïdtedh jïh geahpanidh.

Karbovnerebpieldimmieteknologije  maahta akte dejstie vihkielommes dåarjojste sjïdtedh juktie luejhtiemidie giepiedidh abpe veartenem.

Ibie maehtieh energijen jïh byjresen gaskem veeljedh.
Gåabpegh daarpesjibie.

Daate sæjhta jiehtedh mijjieh daarpesjibie daej barkoejgujmie jåarhkedh.

Daennie Nöörjesne
Mongstaden teknologijejarngesne.
Jïh abpe veartenisnie.

Akte dejstie aevhkijste Mongstaden teknologijejarngesne lea dan fleksibiliteete.

Daate skreejrie hijven teestesijjine årrodh gelliesåarhts karbovnerebpieldimmieteknologijidie.

Akte aajnehke laante jallh aajnehke sïelte ij maehtieh dam orre teknologijem åvtese guedtedh oktegimse.

Manne dannasinie nuepiem vaaltam sïelth jïh reerenassh bööredidh mijjen luvnie barkedh daennie Mongstadesne.

Mongstad lea, jïh edtja jåerhkedh årrodh akte tjïelke gaskenasjovnale ektiebarkoe.

Orre teknologijen bïjre gaahtjedh lea akte gaahtjeme mijjieh ajve maehtebe ektesne vitnedh.

Dotkijh tjuerieh laavenjostedh.
Laanth tjuerieh laavenjostedh.
Byögkeles jïh privaate suerkieh tjuerieh laavenjostedh.

Jis edtja lyhkesidh.

Mongstad akte vuesiehtimmie dan båetijen beajjan.

Mijjieh daarpesjibie illedahkh jïh daarjoem juekedh jis edtjebe tjåenghkies ulmieh jaksedh.

Luejhtemh giehpiedidh.
Aktem jearsoesåbpoe veartenem sjugniedidh.

Daejnie rïhpestimmine Mongstaden teknologijejarngeste, dle ektesne dam vihkeles barkoem aktem sïllem åvtese buakteme.

Daej baakoejgujmie dle bæjhkohtem Mongstaden teknologijejarngem goh rïhpestamme.

Gæjhtoe.