Vaarjelimmiesuerkie tjarke byjreskeoffensivine

-Vaarjelimmiesurkie stoerre barkoem dorje guktie eatnemedavjh gorredidh skaaran jih deerjemen dïhre. Vaarjelimmiesurkien darjomh gelkieh åvtevaedtsemeetaatinie årrodh byjresken muhteste, vaarjelimmieministere Grete Faremo jeahta.

Vaarjelimmiedepartemente tsiehkiem vuesehte vijries råajvarimmeste daennie 20009:n byjreskegoerehtallemisnie  guktie deerjemen jih eatnemeskaaran vøøste barkedh jih åvtjetje aejkiej deerjemh sjeakodh.

-Vaarjelimmie lea jïjnjh jaepiej tjïrrh barkeme hijven jih systematijhken byjreskevaarjelimmine. Jalhts Varjelimmie ij leah voestes mejtie ussjedh goh byjreskeboerehkinie, læjhkan manne tuhtjem Vaarjelimmie lea joekoen hijven byjreskebarkoem dorjeme dan sov darjomen muhteste. Mijjieh libie joekoen madtjeles Vaarjelimmien vïssjeles råajvarammien gaavhtan gåessie vuetjemedavjem sjyøkeme Hjerkinn:sne, departementeraerie Harald Rensvik Byjreskevarjelimmiedepartementisnie jeahta.

Byjreskevaarjelimmiebarkoe  operasjovninie
Voestes aejkien 2009:sne byjreskevaarjelimmieoffisere barki nasjovnalen duvtijinie Afghanistanisnie, gie dovne jeatjah ussjedalli guktie nuhtjemem njoetedh båeltemes aateste jih råajvarimmie guktie båeltemes aath gïetedidh jih latjkoeh bueriedidh gåessie tsumhtsieh jih kloakem gïetedidh.

Goh Tsjad:n operasjovnen bïjre ussjede , dillie tjaetsiereereme jih hijven tsumhtsietjaetsien gïetedimmie lea vååjneme goh akte daejstie støøremes haestemijstie byjresken gielhtie. Dannasinie sjiehteles tjaetsienjoeteme råajvarimmieh juhtiehtamme.

Vuetjeme- jih lïerehtimmiedajvh dåvvodh
2009 lij joekoen hijven jaepie  Hjerkinn:n muhteste goh vuetjemedajvem sjyøkeme. Gaektsie vaahkoej tjïrrh sjeakoeji  20 km² mej 110 tonnh beetsuve vaekneste jih 882 boenehkh mah eah leah baahtseme. Daate seamma jeene goh dej golme evteben jaepiej ektesne .

2009:esne prosjekte aaj tseegkesovvi juktie sjeakodh 13 jeatjah vuetjeme- jih lïerehtimmiemdajvh mah gelkieh orrijidh boelkesne 2010-2013, jih daennie barkosne lea aalkeme dotkeme- jih evtiedimmieprosjektem guktie haestemh tjijredh guktie pluevieh gïetedidh mah leevlesmetallh leah deerjehtamme. Gærjetje guktie eatnemeskaaran vøøste barkedh jih daam dåvvodh lea tjaalasovveme laavenjostemen tjïrrh Eatnemereeremen Direktovraaten , Nøørjen tjaetsie- jih eenergijedirektovraaten jih Staaten Gæjnoegoevtesen gaskemsh.

Deerjehtamme jaevrienbetniem sjeakodh
2009:sne jïjnjh prosjekth aalkeme deerjehtamme javrienbetnien muhteste, dovne jeatjah Ramsund:sne, gusnie leakadimmie gaaltijijstie laanteste lea dabpanamme jallh tjirkeme. Ulmie lea desnie sjeakodh deerjehtamme jaevrienbetniem boelhkesne 2011-2012. Markvika:sne vijries kroehkemebarkoe dorjesovveme juktie deerjehtamme sedimenth sjeakodh, mij vijriebasse jåhta 2010:sne. Gïehtjedï javrienbetniem daennie Olavsvern:sne dovne råajvarimmiej muhteste. 2009:sne jïjnjh råajvarimmieh tjïrrehtamme våaromedeerjemen muhteste,  jih prosjekte mij galka goerehtalledh jih lohkedh gaajhkem våaromedeerjemem eekeme jih leejeme eeki sisnie lea aalkeme.

Tsumhtsiehgïetedimmie jih eenergijelïjrehtimmie
Tsumhtsiehgïetedimmie destie buerie sjïdti: Ellies 78% tsumhtseste lea mïnneme vihth-nuhtjemasse . Vijries eenergijelïjrehtimmieprogramme lea daelie 78Gwh njoeteme 2006:n muhteste. Daate lea seamma jeene eenergije goh 4000 årroehsijjiej nuhtjeme akte jaepesne, jih lea medtie 15 proseente  Vaarjelimmien ellies eenergijenuhtjemistie. (Vuartesh aaj jïjtje nedteaamhtesem dan bïjre)

Vaarjelimmie lea aaj bueriedamme barkoem eatneme- jih  siebredahkedïedten dïhre dovne jeatjah latkjoe provianten åvteste Vaarjelimmien tjøøvkese, jih aalka 5% ekologijen beapmojne 2010:n raajeste. Dihte galka jeananidh 15%:asse 2012:esne.

-Dihte mijjen ulmie mijjen darjomem iktesth bueriedidh eatnemen muhteste jih barkedh deerjemen vøøste. Mijjieh sijhtebe dannasinie eatnemelïjrehtimmine barkedh dej båetije jaepiej, vaarjelimmieministere jeahta.